Navadni češmin v tradicionalni medicini, ajurvedi in sodobni znanosti

Navadni češmin kot zdravilni grm in njegove koristi

Navadni češmin ma dolgo tradicijo uporabe v zeliščarstvu in ljudski medicini Bližnjega vzhoda in Evrope, posebej v Iranu, kjer so posušeni plodovi (zereshk) cenjena kulinarična sestavina in hkrati »zdravilo za kri, jetra in prebavo«. V zadnjih desetletjih se je zanimanje za češmin močno povečalo predvsem zaradi glavnega alkaloida berberina in njegovega vpliva na presnovo glukoze, lipidov, preprečevanja vnetij in oksidativnega stresa.

Koristi navadnega češmina:

• prispeva k urejeni prebavi in pomaga ohranjati ravnovesje v prebavnem sistemu,
• podpira delovanje jeter in naravne procese izločanja žolča,
• pomaga ohranjati uravnoteženo presnovo,
• tradicionalno se uporablja za podporo jasnejšemu videzu kože,
• vsebuje berberin, spojino, ki je v sodobnih raziskavah dobro preučena.

Tradicionalna raba navadnega češmina

Pregledni članek Rahimi-Madiseh in sod. (2017) podrobno opisuje, da so različni deli navadnega češmina (korenina, skorja, listi, plod) uporablja v tradicionalnih sistemih za zelo širok spekter težav. Najstarejši zapisi o uporabi navadnega češmina za »čiščenje krvi« izvirajo že iz klinopisnih tablic iz knjižnice asirskega vladarja Asurbanipala (okoli 650 pr. n. št.). V iranski tradicionalni medicini se navadni češmin uporablja pri zlatenici, povečani jetrih in vranici, pri žolčnih in prebavnih težavah (hepatitis, driske, razjede), za čiščenje krvi pri kožnih obolenjih, pri revmatizmu in protinu, pri hipertenziji in metabolnem sindromu, pri vnetjih in okužbah.

Fitokemijska sestava

Navadni češmin je bogat vir izokinolinskih alkaloidov, polifenolov, organskih kislin in vitaminov. Vsebuje berberin (kvartarni benzilizokinolinski alkaloid), berbamin, palmatin, oksyakontin, jatrorizin, magnoflorin, kolumbamin (spremljevalni alkaloidi), fenolne spojine (flavonoli, fenolne kisline), tanini in antocianini v plodovih, vitamini (zlasti vitamin C) in minerali v jagodah.

Alkaloidi se nahajajo v vseh delih rastline, največ v skorji korenine, manj v steblu in listih, v sledovih pa tudi v plodovih. Jagode vsebujejo veliko vitamina C, kar dodatno prispeva k antioksidativnemu učinku.

Berberin deluje na številne tarče v celici. Med drugim aktivira AMP-aktivirano proteinsko kinazo (AMPK), vpliva na LDL receptorje v jetrih, modulira črevesno mikrobioto, zavira alfa-glukozidazo ter deluje antimikrobno na širok spekter bakterij, gliv in parazitov.

Farmakološki učinki in sodobne raziskave navadnega češmina

Številni in vitro in in vivo modeli potrjujejo, da ima B. vulgaris močan antioksidativni potencial. Izvlečki plodov in korenin dokazano zavirajo lipidno peroksidacijo, hemolizo eritrocitov in neencimsko glikozilacijo hemoglobina ter povečajo aktivnost antioksidativnih encimov (SOD, katalaza, glutation-peroksidaza).

V preglednem članku glede B. vulgaris in učinkovine berberin Shakeri in sod. (2024) poudarjajo:

• zmanjšanje ravni reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) v celičnih modelih,
• povečanje notranjih antioksidativnih zalog (npr. glutation),
• zaviranje transkripcijskega faktorja NF-κB ter vnetnih citokinov (TNF-α, IL-1β, IL-6),
• modulacijo COX-2 in 5-LOX, kar prispeva k zmanjšanju nastajanja prostaglandinov in levkotrienov.

Ti mehanizmi pojasnjujejo protivnetne in imunomodulatorne učinke. Pri kroničnem vnetju B. vulgaris praviloma ne deluje imunosupresivno v klasičnem smislu, ampak preusmerja odziv v manj destruktivne, bolj regulirane poti.

Presnovni učinki

Delovanje navadnega češmina in berberina razskujejo tudi na področju diabetesa tipa 2 in metabolnega sindroma. Pregled v članku Belwal in sod. (2020) povzema številne živalske in celične študije, v katerih izvlečki rodu Berberis znižujejo glukozo na tešče ter zmanjšajo inzulinsko rezistenco. Med ključnimi mehanizmi navajajo:

• aktivacija AMPK, kar upočasni lipogenezo in glukoneogenezo ter izboljša porabo glukoze v mišicah,
• zaviranje α-glukozidaze in α-amilaze – upočasnjena absorpcija ogljikovih hidratov,
• povečanje občutljivosti inzulinskih receptorjev in boljši privzem glukoze v periferna tkiva,
• zaščita β-celic pankreasa pred oksidativnim stresom,
• izboljšanje profila adipokinov in zmanjšanje vnetja v maščevju.

Najbolj citirana randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana študija na bolnikih in je opisana v članku Shidfar in sod. (2012). Rezultati so pokazali, da je navadni češmin v primerjavi s placebom statistično:

• znižal trigliceride, skupni holesterol in LDL,
• znižal glukozo na tešče in inzulin ter indeks inzulinske rezistence,
• povečal skupno antioksidativno kapaciteto (TAC),
• pri tem pa niso opazili pomembnih sprememb v HbA1c in HDL.

Hipolipidemični in kardiovaskularni učinki

Sistematični pregled in meta-analiza Hadi in sod. (2019) sta analizirala učinke češminovih pripravkov na lipidne parametre in ugotovila, da pripravki iz rodu Berberis (vključno z B. vulgaris) varno in zmerno znižujejo skupni holesterol, LDL-holesterol in trigliceride, pri nekaterih skupinah pa tudi rahlo zvišajo HDL.

Navadni češmin največkrat uporabljamo pri podpori jeter, njegove pozitivne učinke na jetra potrjujejo tudi sodobne eksperimentalne študije.

• Laamech in sod. (2017) so v modelu z zlatom zastrupljenih miši pokazali, da vodni izvleček B. vulgarisa zmanjša kopičenje svinca v jetrih, normalizira jetrne encime (ALT, AST), izboljša antioksidativni status (SOD, katalaza, GSH) in prepreči histološke znake nekroze.
• Hermenean in sod. (2012) so ugotovili, da kompleks izvlečka navadnega češmina z β-ciklodekstrinom pri akutni zastrupitvi z ogljikovim tetrakloridom bistveno zaščiti jetrno tkivo, zmanjšuje lipidno peroksidacijo in normalizira antioksidativne encime.

V preglednem članku Rahimi-Madiseh in sod. (2017) so povzeli tudi druge modele, v katerih B. vulgaris izboljša encime II. faze detoksikacije, zmanjša oksidativni stres v jetrih in ugodno vpliva na presnovne motnje, ki vodijo v nealkoholno zamaščenost jeter (NAFLD).
Ti podatki B. vulgaris uvrščajo med obetavne hepatoprotektivne rastline, zlasti v kontekstu presnovnega sindroma, diabetesa in izpostavljenosti hepatotoksinom. Uravnava tudi delovanje žolča. Te ugotovitve dodatno potrjujejo vlogo navadnega češmina pri podpiranju presnovnega ravnovesja in uravnavanju ravni glukoze v krvi.

Klinično zanimiv je tudi učinek na kožo. Randomizirana študija pri mladostnikih z zmernimi do hudimi aknami vulgaris je pokazala, da je vodni izvleček plodov B. vulgaris varna in učinkovita možnost za zmanjšanje vnetnih procesov.

Splošni varnostni profil

Pri ljudeh se pri standardnih odmerkih v kliničnih študijah in tradicionalni rabi najpogosteje pojavljajo slabost in driska resnejši zapleti so opisani predvsem pri prevelikih odmerkih ali pri občutljivih skupinah bolnikov.

B. vulgaris in berberin se ne priporočata v nosečnosti, med dojenjem ter pri dojenčkih, razen pod izrecnim zdravniškim nadzorom.

Navadni češmin ima blago antikoagulantno delovanje in lahko vpliva na strjevanje krvi. Pred kirurškimi posegi se običajno priporoča prekinitev jemanja vsaj dva tedna prej, zlasti pri bolnikih, ki jemljejo antikoagulantna ali antiagregacijska zdravila.

Pri bolnikih s hudo jetrno ali ledvično boleznijo je zato smiselno uvajati pripravke iz B. vulgaris previdno in pod strokovnim nadzorom.

Interakcije z zdravili

Sočasna uporaba s ciklosporinom ni priporočljiva (opisan vpliv na ravni ciklosporina). Berberin lahko zmanjša absorpcijo in učinkovitost tetraciklina.

Zaradi interakcij je pri osebah, ki jemljejo stalno terapijo (posebej antikoagulante, antidiabetike, antihipertenzive, imunosupresive in nekatere antibiotike), nujen posvet z zdravnikom ali farmacevtom pred vključitvijo navadnega češmina med prehranska dopolnila.

Za več informacij preberite, kako lahko z naravnimi pristopi podprete svoja jetra.

Literatura:

Belwal, T., Bisht, A., Devkota, H. P., Ullah, H., Khan, H., Pandey, A., & Joshi, R. (2020). Phytopharmacology and clinical updates of Berberis species against diabetes and other metabolic diseases. Frontiers in Pharmacology, 11, 41.
Ciorîță, A., Erhan, S. E., Soran, M. L., Lung, I., Moț, A. C., Macavei, S. G., & Pârvu, M. (2024). Pharmacological potential of three berberine-containing plant extracts obtained from Berberis vulgaris L., Mahonia aquifolium (Pursh) Nutt., and Phellodendron amurense Rupr. Biomedicines, 12(6), 1339.
Hadi, A., Arab, A., Pourmasoumi, M., Ghavami, A., & Miraghajani, M. (2019). The effect of barberry (Berberis vulgaris) on lipid profile: A systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Complementary Therapies in Medicine, 42, 20–26.
Imanshahidi, M., & Hosseinzadeh, H. (2008). Pharmacological and therapeutic effects of Berberis vulgaris and its active constituent, berberine. Phytotherapy Research, 22(8), 999–1012.
Laamech, J., El Hilaly, J., Fetoui, H., Chtourou, Y., Gouitaa, H., Tahraoui, A., & Lyoussi, B. (2017). Berberis vulgaris L. effects on oxidative stress and liver injury in lead-intoxicated mice. Journal of Complementary and Integrative Medicine, 14(1).
Rahimi Madiseh, M., Karimian, P., Kafeshani, M., & Rafieian Kopaei, M. (2017). Berberis vulgaris: Specifications and traditional uses. Iranian Journal of Basic Medical Sciences, 20(5), 569–587.
Rad, S. Z., Hosseini, M., Banach, M., Abasi, E., & Sathyapalan, T. (2017). Toxicology effects of Berberis vulgaris(barberry) and its active constituent, berberine: A review. Iranian Journal of Basic Medical Sciences, 20(5), 516–529.
Shakeri, F., Rahimi, H. R., & Sathyapalan, T. (2024). Anti-inflammatory, antioxidant, and immunomodulatory effects of Berberis vulgaris and berberine: Experimental and clinical evidence. Phytotherapy Research.
Shidfar, F., Ebrahimi, S. S., Hosseini, S., Heydari, I., Shidfar, S., & Hajhassani, G. (2012). The effects of Berberis vulgaris fruit extract on serum lipoproteins, apoB, apoA-I, homocysteine, glycemic control and total antioxidant capacity in type 2 diabetic patients. Iranian Journal of Pharmaceutical Research, 11(2), 643–652.
Srivastava, S., Rawat, A. K. S., Srivastava, M., & Chandra, H. (2013). Quality evaluation of Ayurvedic crude drug Daruharidra, its allied species, and commercial samples from herbal drug markets of India. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2013, 472973.
Tahmasebi, L., et al. (2019). The effect of Berberis vulgaris root extract on glycemic control and lipid profile in patients with type 2 diabetes: A randomized clinical trial. European Journal of Integrative Medicine, 31, 100961. (as summarized by Belwal et al., 2020)
The Ayurvedic Pharmacopoeia of India. (2008). Part I, Vol. 2. Government of India, Ministry of Health and Family Welfare. (Monograph of Daruharidra – Berberis aristata).
Various clinical and toxicological monographs on barberry/berberine (Drugs.com, PeaceHealth, Verywell Health, Dr. Axe; available via online sources, used for summarizing safety and interactions).